21

okt

Vse za sport

KATIE LEDECKY - vzhajajoča zvezda svetovnega plavanja

Ameriška superzvezdnica Katie Ledecky
512827625.jpg
Mnenja o tem, katera plavalka je bila najboljša v minuli sezoni, so kot zmeraj deljena. V sezoni brez tekmovanja, na katerem bi nastopale vse reprezentance, so se izkazale mnoge. Katinka Hosszu in Mireia Belmonte Garcia sta po ustaljeni praksi ogromno nastopali in zmagovali, Hosszujeva je popravila precej raznih rekordov, predvsem v 25 metrskih bazenih. Sarah Sjostrom s fenomenalnim dosežkom na 50 metrov delfin vsekakor velja za plavalko, ki bo na olimpijskih igrah (te niso več daleč) računala na zlate kolajne. Tokrat pozornost namenjamo ameriški zdaj že superzvezdnici Katie Ledecky.
 
Rojena je bila 17.marca 1997, ko je postala olimpijska prvakinja v Londonu, je štela komaj 15 let. V angleški prestolnici je takrat šokirala braniteljico naslova, Rebecco Adlington, ta si je navse želela kariero skleniti s še eno olimpijsko lovoriko. Ledeckyjeva je imela drugačne načrte. Suvereno je zmagala, plavalni šport pa je postal bogatejši za nov senzacionalen talent. Ob omembi Američanke se razumljivo spomnimo na Janet Evans, ki si je kot zadnja hkrati lastila svetovne rekorde v kravlu na razdaljah od 400 do 1500 metrov. Po končanem Londonu 2012 se je zdela primerjava med obema prenagljena in preambiciozna. Pa pojdimo lepo po vrsti…
 
Vse od zmage na Olimpijskih igrah  se je porodilo vprašanje, v katero smer se bo zasukala krivulja rezultatov Američanke. Menjala je trenerja (njen dolgoletni mentor Yuri Sugiyama je odšel na mesto asistenta univerzitetnega moštva Berkeley, ekipe s tradicionalno močnimi šprinterji. Sugiyama naj bi poskrbel za ravnovesje v moštvu, oziroma vzgojil še konkurenčne plavalce na srednjih in dolgih razdaljah.), kar zna za plavalce takšne kakovosti predstavljati težavo. Primerov za potrditev napisanega imamo precej, v bližnji preteklosti se po menjavi trenažnega okolja niso najbolje znašli Yannick Agnel, Lotte Friis, Ryan Lochte, in še bi lahko naštevali. Ledeckyjeva pa dominira naprej, sprva se je s tekmicami poigravala na SP v Barceloni, nato je dosežke nadgradila še v letu 2014, kar je presenetljivo. Ameriška ekipa namreč v letih med Olimpijskimi igrami (2014, 2010, 2006, 2002,…) rahlo “izpreže”, nato pa z vso silo udari v naslednji sezoni. Ledeckyjeva je ustaljeno prakso ignorirala, podirala svetovne rekorde na 400, 800 in 1500 prosto, čedalje hitrejša pa postaja tudi na krajših razdaljah (osebna rekorda na 100 in 200 prosto zdaj znašata že 54.96 oziroma 1.55.19). V plavanju obstaja že od nekdaj dilema, oziroma izziv najti ravnovesje med treningom hitrosti in vzdržljivosti, obe komponenti se radi izključujeta, oziroma nagajata ena drugi. Prvi dolgoprogaš, ki je uspel 100 metrov kravl plavati pod 50 sekundami, je bil Avstralec Grant Hackett, ki ga je nasledil Sun Yang, danes brez težav najdemo uspešne plavalce daljših razdalij, ki so tudi primerno hitri v šprintu.
 
Pri dekletih je drugače, Ledeckyjeva predstavlja zaenkrat izjemo, verjetno pa ni daleč trenutek, ko ji bodo sledile še druge. V prihodnosti ima v načrtu tudi širitev tekmovalnega programa, dodajala bo krajše discipline, tako da lahko teoretično na Olimpijskih igrah osvoji tudi do 6 zlatih odličij naenkrat, če bo imela ob sebi primerne soplavalke v štafetah. No, pa počakajmo najprej na Kazan, ki bo dal precej bolj jasno sliko o dometu trenutno največkrat omenjane svetovne plavalke. Vmes bomo z zanimanjem spremljali SP v kratkih bazenih, kot tudi mnoga druga odmevna tekmovanja.
 
Medtem plavalci in plavalke pridno nabirajo kilometre v vodi, slovenska reprezentanca se na čelu z Dugonjićem (do Ria de Janeira bo neprekinjeno treniral s slovensko ekipo) v tem trenutku mudi v francoskem višinskem centru Font Romeu, tam je tudi najboljši mariborski plavalec Martin Bau, ki je zelo spodbudno otvoril sezono z nastopom na tekmovanju v Kranju.
 
Zapisal Blaž Medvešek