Zgodovina kluba PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (od leta 1945 dalje)

Leta 1945 je na kopališču Mariborski otok, večja skupina mladih deklet, pod vodstvom trenerja Milovana Mihorka, pričela z načrtnimi treningi. Navdušenje za plavalni klub takoj po osvoboditvi je obrodilo bogate sadove, o čemer pričajo uspehi mariborskih plavalcev od leta 1946. Na prvenstvu Maribora jih je nastopilo kar 45.

Leta 1947 je mariborski plavalni šport še bolj zaživel. Plavalni klub pa je imel leta 1953 kar 178 aktivnih članov in članic. Plavalci Branika so v slovenskem prvenstvu nastopali v prvi in tretji ligi.

V naslednjih letih je plavalni klub bolj ali manj životaril, čeprav je imel še vedno zelo dobre posameznike, ki pa zaradi pomanjkanja zimskega bazena niso tako hitro napredovali, kot bi lahko. Kljub temu so leta 1955 nekateri dosegli razmeroma vidne uspehe. V slovenski plavalni ligi je Branik osvojil četrto mesto.

Leta 1957 je dejavnost plavalnega kluba domala usahnila. Plavanje je leta 1958, v Mariboru, zaradi pomanjkanja zimskega bazena zamrlo.

Razmere za plavalni šport so se občutno izboljšale šele z izgradnjo zimskega kopališča Pristan in letnega kopališča TAM. Zimski in letni bazen v pravilnih dimenzijah, ki so pogoj za organizacijo plavalnih tekmovanj, sta omogočila ponoven razvoj plavalnega športa in oživitev plavalnega kluba Branik v okviru MŠD Branik Maribor. Prvi večji uspehi smotrno zastavljenega dela so se pokazali leta 1975, ko so pionirji starostne skupine B dosegli, na letnih prvenstvih Slovenije, 9 prvih, 7 drugih in 3 tretja mesta. Pionirji A pa 3 prva, 2 drugi in 8 tretjih mest.

V letu 1977 je bil napredek očiten. Branik je ekipno, na letnem pokalu PZ Slovenije, osvojil peto, na ekipnem zimskem pokalu PZS pa osmo mesto.

Plavalci Branika so na prvenstvih PZ Slovenije leta 1978 osvojili 9 prvih, 17 drugih in 26 tretjih mest. Na prvenstvih PZ Jugoslavije so leta 1978 osvojili 12 zlatih, 19 srebrnih in 9 bronastih medalj. Branikovi plavalci so imeli 31. decembra leta 1978 v lasti 48 rekordov SRS.

Leto 1979 je bilo izjemno uspešno. Ekipa pionirjev B je prvič v zgodovini mariborskega plavanja osvojila naslov ekipnega prvaka Jugoslavije. Ob koncu leta 1979 so imeli plavalci Branika v 50-metrskih bazenih v lasti 32 rekordov SRS v vseh kategorijah od članov do pionirjev, v 25-metrskih bazenih pa 37 rekordov SRS. Jugoslovanskih rekordov so imeli v lasti 27.

Plavalci Branika so na zimskem prvenstvu Jugoslavije leta 1980 osvojili med 33 ekipami četrto mesto. Načrtno delo, začeto leta 1974, je obrodilo bogate sadove. V letu 1980 so se v plavalnem klubu Branik resno lotili dela, ko pa je leta 1982 predsedniške posle prevzel Tone Božič, je delo postalo še načrtnejše. Ob Božiču so v vodstvu kluba sodelovali še Peter Grujič, Cilka in Božo Šušteršič, Leon Kremžar, Tone Brodnik, Vili Brglez, Mišo Živanovič, Albin Šuen, Ivo Koprivšek, Aleš Mrdavšič, Peter Sušnik in drugi. Plavalci Branika so v letih od 1980 do 1985 vidno napredovali in dosegali dobre rezultate. Leta 1984 je poleg Maje Ivanišević in njenega očeta Antona Mirkovića, plavalce začel trenirati tudi Silvo Lipošek. Že leta 1985 so se v sam vrh jugoslovanskega plavanja zavihteli Matjaž Koželj, Tanja Godina in Aleksandra Kučej, ki so bili stalni člani reprezentance. Največje uspehe je žel Koželj, ki je osvojil drugo mesto v delfinovem slogu na evropskem mladinskem prvenstvu v Berlinu, deveta na 100 m kravl pa je bila Kučejeva.

Leta 1985 je bilo na kopališču TAM mladinsko balkansko prvenstvo. Izkazala se je Tanja Godina, ki je zmagala na 100 m hrbtno, na 200 m hrbtno pa je bila druga. Aleksandra Kučej je bila druga na 100 m kravl in tretja na 200 m kravl, Koželj je bil drugi na 200 m delfin in tretji na polovico krajši progi, Andrej Miksič pa je osvojil bron na 100 m prsno.

Leta 1986 je Kučejeva postala prva dama jugoslovanskega kravla. Na poletnem državnem prvenstvu je zmagala na 50, 100 in 200 m. Kučejeva in Koželj sta plavala tudi na mladinskem balkanskem prvenstvu. Kučejeva je zmagala na 100 m hrbtno, bila druga na 200 m kravl in tretja na 100 m kravl. Koželj pa je zmagal na 200 m delfin, bil drugi na 100 m delfin in tretji na 400 m mešano.

Matjaž Koželj je v svoji nadvse uspešni plavalni karieri dosegel vrhunec leta 1989. Na evropskem članskem prvenstvu v Bonnu si je v času novega državnega rekorda 2:00,73 na 200 m delfin priplaval bronasto kolajno. Istega leta je Tanja Godina osvojila bronasto kolajno na evropskem prvenstvu v daljinskem plavanju v tekmi na 5 km. Leta 1989 sta PK Branik okrepila Tanja Drezgič iz Celja in Robert Grubišić iz Splita.

Na OI v Barceloni leta 1992 sta pod vodstvom Dimitrija Manceviča, ki je postal trener v PK Branik, nastopila Koželj in Godinova.

Leta 1993 se je začela uspešna športna pot Metke Sparavec, ki je na državnem prvenstvu v Radovljici osvojila naslova na 100 m hrbtno in 50 m kravl ter se uvrstila na mladinsko evropsko prvenstvu v Istanbulu. Na sredozemskih igrah v Narbonnu je bila Godinova na 100 in 200 m hrbtno osma.

Tudi leta 1994 je bilo državno prvenstvo v Radovljici. Med prvakinje sta se vpisali Sparavčeva na 50 m kravl in Drezgičeva na 200, 400 in 800 m kravl. Blaž Medvešek je odplaval slovenska kadetska rekorda na 100 in 200 m hrbtno.

Leta 1995 je bilo državno prvenstvo spet v Radovljici. Branikovi plavalci so ostali brez članskega naslova. Zato pa ga je na mladinskem prvenstvu v Mariboru osvojil Alexander Fain. Med dečki se je s prvim mestom na 200 m hrbtno izkazal Boštjan Šulek. Na šprinterskem prvenstvu v Kamniku je med deklicami na 50 m kravl zmagala Petra Vrhovčak, med mladinci pa je bil Fain dvakratni zmagovalec. Sparavčeva je bila uspešna v Kobenhavnu (Danska), kjer je zmagala na 50 m kravl, na evropskih mladinskih igrah v Bathu, neuradnem evropskem prvenstvu, pa je bil Blaž Medvešek drugi na 100 in 200 m hrbtno z novima državnima rekordoma.

Na OI v Atlanti leta 1996 je imel PK Branik le Metko Sparavec. Plavala je 50 in 100 m kravl, a ji uvrstitev v mali finale ni uspela. Sezona 1996/97 se je dobro začela za Boštjana Šuleka, ki je na državnem prvenstvu kadetov in mladincev na 50 m hrbtno s časom 30,86 postavil nov državni rekord. Zmagal je tudi na 100 m hrbtno. Nov državni rekord je postavila tudi štafeta 4 x 50 m mešano (Ulčnik, Mencinger, Šulek, Krajnc). Med prvake so se vpisal še Nataša Merkan na 50 m prsno, Maja Zečevič na 50 m kravl, Alexander Fain na 50 m kravl, 50 m hrbtno in 50 m delfin, Metka Sparavec na 50 m kravl in 50 m delfin, Mojca Fortuna na 50 m hrbtno, Peter Ulčnik na 50 m hrbtno in Jernej Mencinger na 50 m delfin. Metka Sparavec pa se je še posebej izkazala na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Rostocku, kjer je z novim državnim rekordom 29,20 na 50 m hrbtno osvojila četrto mesto, na 50 m kravl pa prav tako z novim državnim rekordom 25,20 še šesto mesto. Kot prva plavalka Branika je tega leta nastopila na svetovnem pokalu v Espoo in na 100 m kravl zmagala. Na sredozemskih igrah v Bariju je bila druga na 50 m kravl in četrta na 100 m kravl ter 100 m delfin. Na evropskem članskem prvenstvu v Sevilli je bila šesta na 50 m kravl in petnajsta na 100 m kravl. Na mladinskem evropskem prvenstvu v Glasgovu je plaval Blaž Medvešek in na 100 m hrbtno osvojil osmo, na 200 m hrbtno pa deseto mesto. V zimski sezoni 1996/97 je PK Branik osvojil 24 naslovov državnega prvaka. Najuspešnejša je bila Metka Sparavec s sedmimi naslovi. Vseh kolajn je bilo 55, od tega 24 zlatih, 13 srebrnih in 18 bronastih, postavljenih je bilo 22 novih državnih rekordov. 15 absolutnih je postavila Metka Sparavec, štiri mladinske je postavil Blaž Medvešek, med dečki pa je to uspelo Boštjanu Šuleku, Petru Ulčniku in štafeti 4 x 50 m mešano. Sparavčeva je v skupni razvrstitvi svetovnega pokala osvojila peto mesto.

V sezoni 1997/98 so se pojavili mladi plavalci. Na državnem prvenstvu dečkov in deklic so prva mesta osvojili Luka Vrtovec, Simon Ježovnik, Matjaž Pernat, Danijela Muršec, Mojca Čepič in Ines Usar. V kadetskih kategorijah so plavalci Branika osvojili 15 zlatih, 5 srebrnih in 3 bronaste kolajne, nove državne rekorde pa so postavili Medvešek na 100 m hrbtno in 200 m kravl ter mešana kadetska štafeta Šulek, Rakun, Mencinger, Antolič.

Na mladinskem evropskem prvenstvu je plaval Blaž Medvešek. Metka Sparavec je na svetovnem prvenstvu v Perthu na 100 m kravl izboljšala absolutni državni rekord in osvojila 12. mesto.

V sezoni 1998/99 sta klub zapustila Metka Sparavec in trener Dimitrij Mancevič. Blaž Medvešek je nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu in z absolutnima državnima rekordoma osvojil peto mesto na 200 m hrbtno in sedmo mesto na 100 m hrbtno. V isti sezoni je nastopil na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Sheffieldu in z državnim rekordom na 200 m hrbtno osvojil deveto mesto, na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Hong Kongu je v isti disciplini osvojil 16. mesto. Med mlajšimi deklicami je na državnem prvenstvu Petra Bombek osvojila kar osem naslovov državne prvakinje.

V sezoni 1999/2000 je klub zapustil še Blaž Medvešek. Državni prvaki v tej sezoni so postali Andrej Pahernik, Matjaž Rakun, Boštjan Šulek, Matjaž Pernat, Danijela Muršec, Simon Ježovnik, Luka Vrtovec in Petra Bombek. Vsi omenjeni so nastopili tudi v reprezentanci Slovenije na nekaterih mednarodnih tekmovanjih, na kadetskem dvoboju Slovenija – Hrvaška pa je naše plavalce vodil trener PK Branik Silvester Lipošek.

Po odhodu Metke Sparavec in Blaža Medveška se je v klub vrnila trenerka Maja Šarac. Pod njenim vodstvom so odmevne mednarodne uspehe pričeli dosegati predvsem Jernej Mencinger, Matjaž Pernat in Luka Vrtovec. Vsi trije so si priplavali nastop v finalu mladinskih evropskih prvenstev, Luka Vrtovec pa je kot prvi Branikovec po Matjažu Koželju osvojil bronasto medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu v Lizboni leta 2004. Luka je nato nastopil na evropskih prvenstvih v 25 in 50 m bazenih, kjer se je uvrstil v polfinale. Po končanem študiju na univerzi SMU v Dallasu je zaradi poškodbe ramena zaključil plavalno kariero.

Jernej Mencinger se je prav tako uvrstil v slovensko reprezentanco za evropsko prvenstvo, plaval v polfinalu, s štafeto 4 x 100 m mešano pa osvojil zlato medaljo na sredozemskih igrah leta 2005 v Almeriji. Istega leta je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Montrealu.

Matjaž Pernat je še vedno aktualni slovenski rekorder v disciplini 200 m prsno. Rekord je odplaval leta 2004 na evropskem prvenstvu v Madridu. Tistega leta si je močno želel odplavati normo za OI v Atenah, kar mu žal ni uspelo.

Ob omenjenih so na evropskih mladinskih prvenstvih nastopili še Danijela Muršec, Simon Ježovnik, Petra Bombek, Kaja Perokovič in Mateja Zidarič. Na univerzijadi je nastopil Tim Kos.

Po OI v Atenah se je v Maribor vrnil Blaž Medvešek in v sezoni 2004/05 dosegel rezultatsko najboljše dosežke v svoji karieri: 2. in 4. mesto na evropskem prvenstvu v 25 m bazenih na Dunaju, 8. in 9. mesto na svetovnem prvenstvu v Montrealu, zlati medalji na sredozemskih igrah v Almeriji in univerzijadi v Izmirju. Nekateri dosežki tudi danes veljajo za slovenske rekorde v absolutni konkurenci.

Decembra leta 2006 se je Blaž odločil končati kariero vrhunskega športnika. Svoja znanja in izkušnje od marca 2007 prenaša na mlade plavalce in plavalke Plavalnega kluba Branik.

V obdobju po letu 2010 je bil najuspešnejši Branikov plavalec Matej Golob, ki je nastopil na olimpijskih dnevih mladih v kadetski konkurenci in na evropskem mladinskem prvenstvu. V sezoni 2010/11 je imel PK Branik dva evidentna kandidata za mladinsko evropsko prvenstvo. Ob že omenjenem Mateju Golobu si je povabilo v reprezentanco priboril tudi Martin Bau. Trener obeh perspektivnih plavalcev je bil Robert Novak.

Martin Bau se je leta 2012 udeležil Mladinskega Evropskega prvenstva v Antwerpnu, kjer je osvojil osmo mesto. Leta 2013 pa se je kot mlajši član uvrstil v reprezentanco za Mediteranske igre (Mersin), kjer je na 400 m prosto osvojil odlično 11. mesto. V istem letu se je Grega Popovič uvrstil na Olimpijski festival mladih ter Mladinsko evropsko prvenstvo v daljinskem plavanju.